IDEJE ZA STARŠE SREDNJEŠOLSKIH OTROK
Minilo je že nekaj mesecev od zaprtja šol v drugem valu epidemije COVID – 19, in posledično se mladostniki šolajo od doma oziroma se v zadnjih tednih nekateri vračajo v šole, pričakuje pa se, da se bodo kmalu vrnili vsi. Verjetno se bodo tudi v prihodnjih mesecih še izmenjavala obdobja, ko bodo mladostniki nekaj časa v šoli, morda krajši čas v karanteni, v najslabšem primeru pa se bodo ponovno šolali od doma.
Mladostniki različno ocenjujejo, kako se počutijo v času šolanja od doma. Nekaterim je šolanje na daljavo všeč, saj so vzpostavili svoj ritem dela za šolo, ki ga uspešno kombinirajo s preživljanjem prostega časa in dobro sledijo tudi pouku. Spet drugim šolanje na daljavo sploh ni všeč, manjkajo jim socialni stiki »v živo«, ne razumejo ali slabo razumejo razlage na daljavo pri vseh ali le nekaterih predmetih, ne znajo si organizirati dela za šolo, skrbi jih ocenjevanje znanja, imajo številne čustvene stiske.
Mladostniki so gledano razvojno psihološko v občutljivem obdobju razvoja: gre za čustveno osamosvajanje od družine in drugih odraslih oseb, vzpostavljanje in razumevanje novih vrstniških in prijateljskih odnosov, razvijanje osebne identitete, ki vključuje vrednote, prepričanja, cilje, za katere se je posameznik odločil. Hkrati pa so mladostniki zelo radovedni, željni novega znanja, so ustvarjalni in odprtega duha. Zaradi številnih razvojnih nalog, skozi katere prehajajo, je obdobje dolgotrajnega šolanja doma in postopnega vračanja nazaj v šole za njih še posebej zahtevno. Razumevanje in podpora družine je za njih tako na področju dela za šolo kot na socialnem in čustvenem področju ključnega pomena. Seveda se zavedamo, da je usklajevanje družinskega in službenega življenja v času zaprtja šol izredno zahtevno in obremenjujoče tudi za starše oziroma celotno družino, pa vendar poskušajmo z občutkom našim srednješolkam in srednješolcem, tudi če se nam zdi, da nas morda ne potrebujejo, ponuditi vse kar lahko.
Ko so šole zaprte in so mladostniki_ice doma …
Pogovori lahko prispevajo k zmanjševanju negotovosti
Mladostniki, ki sicer običajno dogajanja okoli nove bolezni, razglašene epidemije tako ali drugače sami spremljajo, rabijo tudi pogoste neposredne, iskrene in tudi pomirjajoče pogovore v družini. Če pa jim je lažje, se lahko obrnejo na ostale socialne mreže, ki so jim na voljo (sorodniki, prijatelji, svetovalnice …). Nekateri pri tem sami izrazijo željo po pogovoru, drugi, ki so bolj tihi, pa čakajo, da jih starši spodbudimo, morda začnemo pogovor, jih kaj vprašamo. Pogosto si želijo pogovora o virusu, bolezni in njenih različicah, razsežnosti bolezni, smiselnosti/nesmiselnosti in nujnosti ukrepov, povezanih z epidemijo, o razlogih za zaprtje šole, prihodnosti. Ko se pogovarjajo, se običajno nekoliko razbremenijo negotovosti, neposredne odgovornosti do prenosa bolezni na bližnje, kanalizirajo nakopičena negativna čustva, kot so strah pred lastno okužbo, boleznijo ali celo izgubo bližnjih. Manjše je tudi nelagodje, ki je povezano s socialno izolacijo, morebitnimi težavami pri ponovnem vključevanju v vrstniške skupine in tudi nelagodje, povezano z bojaznijo pred odvisnostjo od zaslonov.
Zato se zdi, da je prav, da se z mladostnikom pogovarjajmo toliko časa kot sam želi, pustimo, da pogovor »vodi« on, poslušajmo ga, predlagamo, da morda skupaj pridobimo nove informacije, pobrskamo po različnih virih, pogledamo kakšen izobraževalni film o problematiki, ki ga zanima in ga skupaj komentiramo.
Za pogovore si vzemimo dovolj časa
Pomembno je, da mladostnikom pokažemo, da imamo čas za pogovor, tako o COVID-19 kot o drugih vsebinah, ki ga zanimajo in s tem preprečimo, da bi se mladostnik vedno bolj »zapiral« zgolj v svoje misli, svoj, morda le virtualni svet. Prav je tudi, da skupaj z mladostnikom razmislimo, in pri tem seveda upoštevamo njegov predlog o tem, kdo je oseba ali morda dve, verjetno prijatelj oziroma prijatelja, s katerima bi se lahko tudi v času, ko veljajo posebni ukrepi, varno družil »v živo« in dnevno preživel z njim del prostega časa tako, kot si on želi.
Tudi sicer se zdi smiselno, da mladostnike spodbujamo, da ob upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ohranjajo socialne stike s prijatelji, sošolci tudi na daljavo, jih podpiramo pri v morebitnih zamislih, da na primer naredijo skupno gledališko predstavo, koncert, gibalno uro na daljavo, ki jih potem preko šolskih kanalov posredujejo tudi drugim vrstnikom ali širši javnosti.
Pomembnost dnevne rutine
Nekateri mladostniki imajo zaradi različnih, bodisi subjektivnih (npr. težave s samonadzorom pri učenju) ali objektivnih (npr. nimajo dovolj računalnikov za vse družinske člane, nimajo mirnega prostora, kjer bi delali za šolo) razlogov, težave pri organizaciji časa oziroma vzpostavitvi dnevne rutine. Poskušajmo skupaj prepoznati ovire in, če gre, najprej pomagati sami. V naslednjem koraku se lahko pogovorimo tudi s starši sošolcev/sošolk, morda nam lahko na pomoč priskočijo sosedje ali prijatelji, pri bolj strokovnih vprašanjih pa spodbudimo mladostnike, da pokličejo in prosijo za pomoč učitelje v šoli, svetovalno službo ali pa si pomoč poiščejo na straneh kot so npr. Prijatelj Pomočnik ali pa Razlagamo si (Jasmina lahko tu zadaj vgradite klik?). Tudi mladostniki, ki so uspešno ujeli ritem šole na daljavo, imajo lahko težave pri razumevanju vsebin pri tem ali onem predmetu. Če smo uspeli v družini vzpostaviti medsebojno zaupanje, lahko pričakujemo, da nam bo mladostnik povedal, ko na primer snovi ne razume, ne zmore več sam oziroma se je izgubil nekje na poti do zastavljenih ciljev. Nič ne bo pomagalo niti nam niti mladostniku, če ga bomo zgolj obsojali, češ sam si kriv, ker se nisi sproti učil, ker nisi poslušal …, zato raje poskušajmo skupaj razmisliti, kako bi zadevo omilili ali jo rešili. Morda se mladostnik lahko poveže s tutorsko mrežo na šoli, če jo imajo organizirano (v njej so dijaki višjih letnikov, ki pri posameznih predmetih pomagajo dijakom nižjih letnikov), s prostovoljci, spodbudimo ga tudi, da se pogovori s profesorji v času govorilnih ur in prosi za pomoč. Pričakovano večini mladostnikov tudi ni všeč pretirano vpletanje staršev v njihovo delo za šolo oziroma njihov vpogled v vse, kar se v šoli dogaja, zato pustimo mladostniku, da »diha« in nas on po lastni presoji vplete v svojo dejavnost oziroma poišče nasvet, pomoč.
Manjše ali večje čustvene stiske so relativno pogoste
Nekateri mladostniki v času šolanja na domu doživljajo izrazito močne čustvene stiske, ki se lahko kažejo v vedno bolj izrazitem umikanju vase, prehranskih motnjah, motnjah spanja, glavobolih, številnih strahovih in anksioznosti, povečani agresivnosti, paničnih napadih ali celo v samomorilnih mislih. Prav je, da smo na tovrstne stiske in težave mladostnikov pozorni in da jih poskušamo reševati, če le gre skupaj z njimi. Včasih, če težave še niso zelo velike, bo pomagal že odkrit in poglobljen pogovor s starši, prijateljem oziroma prijatelji, razrednikom, šolsko svetovalno službo. Četudi tovrsten pogovor sam po sebi ne bo rešil mladostnikovih stisk in težav, ki se jih sam bolj ali manj zaveda, bo lahko prispeval k njegovi večji občutljivosti ter lastnemu razmisleku o tem, kaj se mu dogaja. Posledično bo lažje sprejel našo »roko« pri iskanju zunanje strokovne pomoči, na primer preko različnih svetovalnih telefonov, svetovalnic za otroke in mladostnike, izbranega zdravnika, ki ga bo verjetno usmeril naprej v specialistično obravnavo. Mladostniku bo lažje, če bo uvidel, da v stiski ni sam in da tudi nam ni vseeno zanj.
Ko se mladostniki_ce vračajo nazaj v šolo …
Ponovno navajanje na šolsko rutino
Čeprav se večina mladostnikov veseli vrnitve v šolo, še posebej ponovnega srečanja s sošolci, prijatelji in tudi profesorji, je to za njih korak, ki tudi zahteva občutljivost, odzivnost in pomoč družine. Ponovno se bodo morali navaditi na šolsko rutino, jutranje vstajanje, morebitno vožnjo do šole, delo v šoli in doma za šolo, obiskovanje drugih dejavnosti, ki v času zaprtja niso potekale – skrbi jih, ali bodo vsemu temu kos. Nekateri se bojijo ponovne vključitve v šolo, ker jih je strah okužbe, bojijo se prenosa okužbe v družino, zlasti med občutljive člane družine, skrbi jih, da se bodo težko ponovno vključili v vrstniške skupine, presegli individualni način dela, ki so ga bili mesece vajeni.
Razmislimo o naših pričakovanjih povezanih s šolo
Še posebej pa mladostnike skrbi njihovo znanje, ocenjevanje znanja v šoli, četrte letnike tudi zaključek srednješolskega izobraževanja oziroma matura. Prav je, da jih starši ustrezno opogumimo in pred njih ne postavljamo takojšnjih in visokih ciljev niti na področju izkazanega znanja niti čustvenega in socialnega učenja. Pokažimo jim, da zaupamo šoli in profesorjem, ki se veselijo ponovnega srečanja z njimi in bodo naredili vse, da bodo njihovi dijaki šolo ponovno prepoznali kot varen prostor, v katerem se učijo, preizkušajo sebe, uresničujejo svoje specifične interese in se družijo. Hkrati se z njimi pogovorimo o načrtih, kako bodo nadoknadili morebitne vrzeli v znanju, kdo jim bo pomagal, kaj bodo naredili sami.
Razumevanje čustvenih stisk mladostnikov_ic
Prav je, da ne pozabimo, da zlasti bolj občutljivi mladostniki, ki so v času šolanja na domu pogosto doživljali čustvene stiske in imeli veliko težav, pogosto le te »nesejo« s seboj tudi v šolo. In še nekaj ne smemo pozabiti, da mladostniki o stiskah težko govorijo, še posebej pred drugimi dijaki in dijakinjami, zato razmislimo, kako mu pomagati. Morda mu bo lažje, če se bomo z razrednikom, posameznimi profesorji, svetovalno službo pogovorili mi, morda pa bo potreboval le našo spodbudo in se bo vsaj začel pogovarjati sam. Na voljo so mu tudi različne brezplačne opore in pomoči :
- https://www.mladinskakartica.si/brezplacno-psiholosko-svetovanje-news
- https://www.tosemjaz.net/
- https://tusmo.si/
- https://www.osmoravce.si/2019/08/23/brezplano-spletno-svetovanje/
- https://luninavila.si/storitve/
- https://www.gov.si/teme/programi-psihosocialne-pomoci-za-otroke-mladostnike-in-njihove-druzine/
- https://www.e-tom.si/
V času, ko se mladostniki ponovno vračajo v šolo, bo veliko pozornosti vseh usmerjene v njihovo znanje. Prav je tako. Pa vendar ne pozabimo, da mladostniki še kako rabijo gibanje, pogovore in druženje, zabavo in sprostitev. Vse skupaj bo pomagalo ohraniti njihovo psihosocialno zdravje, ki je pogoj za uspešno šolsko delo.